Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) s podzakonskimi predpisi določa pravice in dolžnosti delodajalcev in delavcev v zvezi z varnim in zdravim delom ter ukrepi za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu. Določbe tega zakona se uporabljajo v vseh dejavnostih za vse osebe, ki so navzoče v delovnem procesu (tudi za študente, osebe, ki opravljajo kratkotrajno delo, osebe, ki pri delodajalcu opravljajo delo zaradi usposabljanja ipd.). Delodajalec mora zagotoviti varnost in zdravje delavcev pri delu. V ta namen mora izvajati ukrepe, potrebne za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev ter drugih oseb, ki so navzoče v delovnem procesu, vključno s preprečevanjem, odpravljanjem in obvladovanjem nevarnosti pri delu, obveščanjem in usposabljanjem delavcev, z ustrezno organiziranostjo in s potrebnimi materialnimi sredstvi.

Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) je s spremembami in dopolnitvami (uporaba od 3.12.2011 dalje) vpeljal poenostavitve za samozaposlene, mikro in manjša podjetja: iz definicije delodajalca so izvzeti samozaposleni, ki morajo oceniti tveganje in v kolikor pri tem ne ugotovijo nevarnosti za nezgode, poklicne bolezni in bolezni, povezane z delom, ne potrebujejo izdelati izjave o varnosti in zdravju. Če samozaposleni delavec ugotovi, da je tveganje nesprejemljivo, mora izdelati pisno izjavo o varnosti z oceno tveganja.

Zdravstveni pregledi delavcev se izvajajo glede na ugotovljena tveganja za varnost in zdravje na delovnem mestu, pri čemer samozaposlene osebe niso eksplicitno zavezane za zdravstvene preglede. Promocija zdravja na delovnem mestu so skupna prizadevanja delodajalcev, delavcev in družbe za izboljšanje zdravja in dobrega počutja na delovnem mestu. Delodajalci morajo določiti posebne zdravstvene zahteve, ki je za posamezno delovno mesto opredeljeno v izjavi o varnosti z oceno tveganja. Podlaga za določitev posebnih zdravstvenih zahtev je strokovna ocena pooblaščenega zdravnika za medicino dela. To pomeni, da morajo delodajalci delavcem omogočiti bolj usmerjene zdravstvene preglede in v obsegu, glede na ugotovljeno tveganje na delovnem mestu.

Delodajalcem ni treba potrebno voditi posebnih evidenc, potrebno pa je hraniti predpisano dokumentacijo. Delodajalci se lahko usposobijo za opravljanje nalog varnosti pri delu in jim v ta namen ni potrebno zaposliti strokovnega delavca ali najeti zunanje strokovne službe. Inšpekcijo dela je potrebno obvestiti pred pričetkom nevarnih del.

Dodatne informacije: tukaj.

OBVEZNOST DELODAJALCA V ZVEZI Z VARNOSTJO IN ZDRAVJEM PRI DELU

Delodajalec mora:

• pisno oceniti tveganja, katerim so delavci izpostavljeni ali bi lahko bili izpostavljeni pri delu ter izdelati in sprejeti izjavo o varnosti z oceno tveganja v pisni obliki (ki vsebuje zlasti načrt za izvedbo predpisanih zahtev in ukrepov; načrt in postopke za izvedbo ukrepov v primerih neposredne nevarnosti; opredelitev obveznosti in odgovornosti odgovornih oseb delodajalca in delavcev za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu);
• med svojimi delavci določiti vsaj enega strokovnega delavca za varnost pri delu ali pa za izvajanje nalog organiziranja in zagotavljanja varnosti pri delu določiti zunanjo strokovno službo (z dovoljenjem za delo po ZVZD-1).
• zagotoviti, da zdravstvene ukrepe v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu izvaja izvajalec medicine dela ter zagotoviti zdravstvene preglede delavcev, ki ustrezajo tveganjem za varnost in zdravje pri delu.
• usposobiti delavce za varno opravljanje dela ob sklenitvi delovnega razmerja, pred razporeditvijo na drugo delo, pred uvajanjem nove tehnologije in novih sredstev za delo ter ob spremembi v delovnem procesu, ki lahko povzroči spremembo varnosti pri delu.
• določiti obvezne občasne preizkuse teoretične in praktične usposobljenosti za varno delo za delavce, ki delajo na delovnem mestu, na katerem iz ocene tveganja izhaja večja nevarnost za nezgode in poklicne bolezni ter za delavce, ki delajo na delovnih mestih, na katerih so nezgode pri delu in poklicne bolezni pogostejše. Rok za občasne preizkuse ne sme biti daljši od dveh let.
• sprejeti ukrepe za zagotovitev varstva pred požarom in evakuacijo ter, kadar je to potrebno, ukrepe za sodelovanje z zunanjimi službami za varstvo pred požarom.

DOLŽNOSTI SAMOZAPOSLENIH OSEB (55. – 60. člen ZVZD-1)

Samozaposlena oseba (oseba, ki opravlja pridobitno ali drugo poklicno dejavnost kot edini ali glavni poklic, pa ne zaposluje drugih delavcev in v delovni proces ne vključuje drugih oseb; tudi oseba, ki je zavarovana kot kmet), je odgovorna za svojo varnost in zdravje ter za varnost in zdravje drugih oseb, na katere vplivajo njena dejanja ali opustitve in mora oceniti tveganje.

Samozaposlena oseba mora:

• oceniti tveganje. Če ugotovi, da obstajajo nevarnosti za nezgode, poklicne bolezni in bolezni, povezane z delom, mora izdelati pisno izjavo o varnosti z oceno tveganja ter določiti ukrepe za zagotovitev varnosti in zdravja pri delu.
• uporabljati sredstva za delo in osebno varovalno opremo, ki ustreza tveganjem pri delu ter predpisanim varnostnim in zdravstvenim zahtevam.
• inšpekciji dela prijaviti nezgodo pri delu, zaradi katere je nezmožna za delo več kot tri delovne dni, ugotovljeno poklicno bolezen in nevarni pojav.
• skladno z vrsto in naravo dejavnosti, s katero se ukvarja, sprejeti ukrepe za zagotovitev varstva pred požarom v skladu s posebnimi predpisi.

Podjetnik mora upoštevati podzakonske predpise s področja varnosti in zdravja pri delu, ki jih najdete tukaj (izberite analitični pregled). Navajamo nekaj pomembnejših pravilnikov:

1. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih določa minimalne zahteve za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev, ki jih mora delodajalec upoštevati pri načrtovanju, opremljanju in vzdrževanju delovnih mest. Opredeljuje splošne zahteve v zvezi z delovnimi mesti kot urejanje delovnih mest, električne instalacije, prezračevanje delovnih mest, temperatura, vlaga in razsvetljava v prostorih, pogoje za tla, stene, strope, okna, vrata, poti za gibanje delavcev, zahteve za velikost delovnih prostorov, pogoje za sanitarne prostore, garderobe, itd.
2. Pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme (Uradni list RS, št. 101/2004) ureja obveznosti delodajalca in delavca v zvezi z delovno opremo, ki se uporablja pri delu. Za uporabnike delovne opreme se štejejo tudi samozaposlene osebe.
3. Pravilnik o varnosti in zdravju pri delu s slikovnim zaslonom (Uradni list RS, št. 30/00, Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o varnosti in zdravju pri delu s slikovnim zaslonom (Uradni list RS, št. 73/05 ureja splošne zahteve za pisarne z računalniki (oprema, delovna površina, zaslon, tipkovnica, delovno okolje - prostorske zahteve, osvetlljenost, bleščanje in odsevi, toplotne razmere, hrup, sevanje, itd.).
4. Pravilnik o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev (Uradni list RS, št. 87/2002, s spremembami) določa vrsto, obseg in vsebino preventivnih zdravstvenih pregledov delavcev ter načine in roke za opravljanje le-teh.

Prijava kratkotrajnih del na višini od 12.12.2013 ni več obvezna. Več preberite tukaj. 

Spletna aplikacija OiRA za ocenjevanje tveganj v mikro in malih podjetjih tukaj.

KDO MI LAHKO POMAGA PRI IZJAVI O VARNOSTI Z OCENO TVEGANJA

Seznam vseh pooblaščenih in usposobljenih institucij za opravljanje strokovnih nalog varnosti pri delu (opravljanje periodičnih preiskav kemičnih, fizikalnih in bioloških škodljivosti v delovnem okolju in/ali opravljanje periodičnih pregledov in preizkusov delovne opreme in/ali izdelovanje strokovnih podlag za izjavo o varnosti in/ali pripravljanje in izvajanje usposabljanja delavcev za varno delo) najdete na spletni strani Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve: tukaj.

OPRAVLJANJE ZDRAVNIŠKEGA PREGLEDA

Za opravljanje zdravniškega pregleda se oglasite pri zdravniku za medicino dela z napotnico za opravljanje predhodnega zdravniškega pregleda (obrazec kupite v knjigarni ali papirnici). Samozaposlenim osebam, še posebej takšnim, ki opravljajo dejavnosti, pri katerih je lahko ogroženo njihovo zdravje ali zdravje oseb, ki sodelujejo v delovnem procesu svetujemo, da opravijo predhodni zdravstveni pregled.

Primer izjave o varnosti z oceno tveganja in druge publikacije Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve in Urada RS za varnost in zdravje pri delu najdete tukaj.

Zdravstveno varstvo pri delu

Spletne aplikacije s področja varnosti in zdravja pri delu po posameznih dejavnostih najdete tukaj. 

• Koroška podjetja z dovoljenjem za opravljanje strokovnih nalog s področja varnosti in zdravja
• Knjižica Varnost in zdravje pri delu