IDENTIFIKACIJA ZA NAMENE DAVKA NA DODANO VREDNOST

Z davkom na dodano vrednost se obdavčuje dodana vrednost. Praviloma se DDV obračunava in plačuje od vsake dobave blaga ali storitev oz. od transakcij, ki se obravnavajo kot dobave blaga ali storitev v vseh fazah proizvodnje in distribucije. Posebnost obdavčitve z DDV pa velja v prometu med državami članicami EU. Med državami članicami ni uvoza oz. izvoza blaga, temveč govorimo o pridobitvi oz. dobavi blaga znotraj Skupnosti. Izvoz oz. uvoz blaga še vedno poteka (in se tako tudi imenuje) v primerih prometa blaga med državo članico EU in državo zunaj nje.

Zavezanec za DDV postane podjetnik:

• obvezno po Zakonu o davku na dodano vrednost (ZDDV-1) takrat, ko preseže 50.000€ obdavčljivega prometa v zadnjih 12 mesecih (zahtevek za izdajo identifikacijske številke za DDV tj. ID za DDV mora v elektronski obliki preko e-davkov ali preko SPOT portala podati najpozneje v mesecu, v katerem je verjetno, da bo vrednost obdavčljivega prometa presegla predpisani znesek 50.000 evrov);
• prostovoljno (in mora v sistemu DDV ostati najmanj 60 mesecev) - da vlogo na FURS.

Davčni zavezanec, identificiran za namene DDV, je davčni zavezanec, ki je pridobil identifikacijsko številko za DDV, ker je izpolnil vsaj enega izmed pogojev:

• davčni zavezanec, ki je v zadnjih 12 mesecih presegel oz. je verjetno, da bo presegel 50.000 evrov obdavčljivega prometa in se je identificiral za namene DDV,
• davčni zavezanec, predstavnik gospodinjstva, ki dobavlja blago in storitve v okviru osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, kot jo določajo predpisi o dohodnini, od višine 7.500 evrov skupnega dohodka te dejavnosti v okviru kmečkega gospodinjstva za zadnje koledarsko leto (davčni organ mu izda identifikacijsko številko za DDV po uradni dolžnosti),
• davčni zavezanec, ki na ozemlju Slovenije opravi pridobitev blaga zaradi njegovih transakcij, ki so povezane z opravljanjem dejavnosti zunaj Slovenije,
• davčni zavezanec ali pravna oseba, ki ni davčni zavezanec, ki pridobiva blago znotraj Unije, skupni znesek njegovih pridobitev v tekočem koledarskem letu pa preseže 10.000 evrov oz. se je prostovoljno odločil za obračunavanje DDV,
• davčni zavezanec, ki ima sedež v Sloveniji in opravlja storitve na ozemlju druge države članice, za katere je plačnik DDV v skladu s 196. členom Direktive Sveta 2006/112/ES izključno prejemnik storitev in
• vsak davčni zavezanec ali pravna oseba, ki ni davčni zavezanec, katerima se opravijo storitve iz prvega odstavka 25. člena tega zakona, če te storitve opravi davčni zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji.

ATIPIČNI DAVČNI ZAVEZANEC

Obveznost registracije za namene DDV se skladno z Zakonom o davku na dodano vrednost nanaša tudi na podjetnike, ki opravijo storitev davčnemu zavezancu iz EU. Skladno s četrtim odstavkom 78. členom ZDDV-1 mora davčni zavezanec, ki ima sedež v Sloveniji in opravlja storitve na ozemlju druge države članice, za katere je plačnik DDV v skladu s 196. členom Direktive Sveta 2006/112/ES izključno prejemnik storitev in vsak davčni zavezanec, za katerega se na ozemlju Republike Slovenije opravijo storitve, za katere je v skladu s 3. točko prvega odstavka 76. člena dolžan plačati DDV, davčnemu organu predložiti zahtevek za izdajo identifikacijske številke za DDV.

Tak podjetnik (atipični davčni zavezanec) bo uporabljal ID za DDV številko samo v primeru opravljanja storitev davčnim zavezancem v drugo državo znotraj EU ali prejemanja storitev. Za namene drugih transakcij (npr. opravljanje storitev davčnemu zavezancu iz Slovenije) ne bo zavezanec za namene DDV.

MALI DAVČNI ZAVEZANEC

Podjetnik, ki šele ustanovi podjetje in še nima 50.000 eur prihodkov ter se tudi prostovoljno ne vključi v sistem DDV, je t.i. mali davčni zavezanec, ki ni registriran za namene DDV. Takšen podjetnik si ne obračuna DDV-ja na izdanih računih, niti nima pravice, da si poračuna vstopni ddv. Mali davčni zavezanci so oproščeni obračunavanja DDV. Za malega davčnega zavezanca šteje:

• davčni zavezanec, če v obdobju zadnjih 12 mesecev ni presegel oziroma ni verjetno, da bo presegel znesek 50.000 eurov obdavčljivega prometa in
• davčni zavezanec, član kmečkega gospodinjstva, če katastrski dohodek vseh članov kmečkega gospodinjstva za zadnje koledarsko leto ne presega 7.500 eurov in
• davčni zavezanec, ki na ozemlju Slovenije opravlja le oproščene dobave blaga in storitev, od katerih se DDV ne sme odbiti.

Mali davčni zavezanec se ne glede na višino opravljenega prometa oziroma katastrskega dohodka lahko prostovoljno vključi v sistem DDV. Svojo izbiro mora vnaprej priglasiti pristojnemu davčnemu uradu in jo uporabljati najmanj 60 mesecev.

IZDAJANJE RAČUNOV

Sestavine računa, ki ga izda davčni zavezanec iz 94. člena ZDDV-1 – to je podjetnik, ki ni registriran za DDV:

• datum izdaje;
• zaporedno številko, ki omogoča identifikacijo računa;
• svojo firmo oziroma ime in sedež oziroma stalno prebivališče;
• prodajno ceno blaga oziroma storitve (brez DDV),
• skupno vrednost prodanega blaga oziroma opravljene storitve (brez DDV),
• podatek o količini in vrsti dobavljenega blaga oziroma obsegu in vrsti opravljenih storitev
• klavzulo, da v skladu s 1. točko 94. člena Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1) DDV ni obračunan.

Če torej podjetnik ni zavezanec za plačilo DDV, potem bo na svoje račune napisal klavzulo: »V skladu s 1. točko 94. člena Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1) DDV ni obračunan.«

PODJETNIK, KI JE ZAVEZANEC ZA DDV

Podjetnik, ki je zavezanec za DDV, na svoje storitve obračunava (zaračuna) 22% splošno stopnjo DDV-ja ali pa znižano 9,5%, hkrati pa si lahko poračuna t.i. vstopni davek (DDV, ki je izkazan na računih, ki jih dobi od svojih dobaviteljev).

Davčni zavezanec, ki izda račun v skladu z 81. členom Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), mora na računu navesti naslednje podatke:

1. datum izdaje računa,
2. zaporedno številko, ki omogoča identifikacijo računa,
3. identifikacijsko številko za DDV, pod katero je davčni zavezanec dobavil blago ali storitev,
4. identifikacijsko številko za DDV kupca oz. naročnika, pod katero je kupec ali naročnik prejel dobavo blaga ali storitev, za katero je dolžan plačati DDV, ali je prejel dobavo v skladu s 46. členom ZDDV-1,
5. ime in naslov davčnega zavezanca in njegovega kupca ali naročnika,
6. količino in vrsto dobavljenega blaga oz. obseg in vrsto opravljenih storitev,
7. datum, ko je bila opravljena dobava blaga, ali datum, ko je bila storitev opravljena oz. končana, ali datum, ko je bilo opravljeno predplačilo, če se ta datum lahko določi in je različen od datuma izdaje računa,
8. davčno osnovo, od katere se obračuna DDV po posamezni stopnji oz. na katero se nanaša oprostitev, ceno na enoto brez DDV ter kakršna koli znižanja cen in popuste, ki niso vključeni v ceno na enoto,
9. stopnjo DDV,
10. znesek DDV, razen v primerih, kjer se uporablja posebna ureditev, za katero ZDDV-1 izključuje ta podatek.
11. v primeru oprostitve DDV ali, če je plačnik DDV kupec ali naročnik, veljavno določbo Šeste direktive Sveta 77/388/EGS ali ustrezni člen ZDDV-1 ali drugo sklicevanje, ki kaže na to, da je dobava blaga ali storitev oproščena DDV ali predmet obrnjene davčne obveznosti.

Poleg zgoraj navedenih podatkov morajo biti na računu pri določenih transakcijah še drugi podatki, ki so predpisani v 81. členu ZDDV-1.

Zakon o davku na dodano vrednost pa v določenih primerih dopušča tudi izdajo poenostavljenih računov. Podjetnik, zavezanec za DDV, lahko izda poenostavljeni račun za opravljeno dobavo blaga ali storitev na ozemlju Slovenije, če:

1. izda račun v skladu s 1., 4. ali 5. točko prvega odstavka 81. člena ZDDV-1 in znesek na računu, brez DDV, ni višji od 100 eurov ali
2. izda račun v skladu s prvim stavkom drugega odstavka 81. člena ZDDV-1 ali
3. izda dokument oziroma sporočilo iz devetega odstavka 81. člena ZDDV-1.

Poenostavljeni račun mora imeti naslednje podatke (83. člen ZDDV-1):

1. datum izdaje;
2. zaporedno številko, ki omogoča identifikacijo računa;
3. ime in naslov davčnega zavezanca in identifikacijsko številko za DDV, pod katero je opravil dobavo blaga ali storitev;
4. količino in vrsto dobavljenega blaga oziroma obseg in vrsto opravljenih storitev;
5. znesek DDV, ki se plača, ali informacije, ki so potrebne za njegov izračun;
6. jasno in nedvoumno navedbo o prvotnem računu in konkretnih podrobnosti, če gre za dokument oziroma sporočilo, ki spreminja prvoten račun in se nanj nedvoumno nanaša.

Če davčni zavezanec opravlja dobavo blaga ali storitev po različnih davčnih stopnjah, mora prodajno vrednost z vključenim DDV izkazati ločeno po davčnih stopnjah in izkazati ločeno tudi vrednost DDV.

Posebna ureditev obračunavanja DDV po plačani realizaciji

Obstaja možnost, da se DDV lahko obračunava glede na plačane račune in ne glede na izdane oziroma prejete račune, kot to velja sicer kot splošno pravilo. Po drugi strani pa lahko davčni zavezanec, ki se odloči za obračunavanje DDV na podlagi prejetih plačil, uveljavlja odbitek vstopnega DDV šele takrat, ko izvrši plačilo, ne pa takrat, ko prejme račun.

Posebno ureditev obračunavanja DDV po plačani realizaciji lahko uporabljajo davčni zavezanci, ki v zadnjih 12 mesecih niso presegli 400.000 EUR obdavčenega prometa in ni verjetno, da bodo ta znesek presegli v naslednjih 12 mesecih in izpolnjujejo še druge predpisane pogoje.

Posebne ureditve ni mogoče uveljaviti za uvoz oziroma izvoz blaga ter dobave in pridobitve blaga znotraj Skupnosti ter še nekatere točno določene transakcije na domačem trgu.

Dodatne informacije na spletnih straneh FURS tukaj.

Splošno - davek na dodano vrednost