OBVEZNOST ZAVAROVANJA DRUŽBENIKOV D.O.O.

Obvezno se zavarujejo družbeniki zasebnih družb in zavodov v RS, ki so poslovodne osebe in niso zavarovane na drugi podlagi (1. odstavek 16. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju). Obveznost zavarovanja (zavarovalna podlaga 40) nastane le za družbenika, ki je hkrati v isti družbi poslovodna oseba (in ni zaposlen za polni delovni čas kje drugje). Če je taka oseba že v delovnem razmerju za npr. krajši delovni čas kje drugje, se mora do polnega zavarovalnega časa zavarovati kot družbenik, ki je hkrati poslovodna oseba (lahko pa se do polnega zavarovalnega časa zaposli v tej svoji družbi). Zavezanec za plačilo prispevkov je zavarovanec (lastnik – poslovodja) sam.

ZAVAROVALNA OSNOVA ZA PLAČILO PRISPEVKOV

V skladu s 145. členom Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ZPIZ-2 je zavarovalna osnova dobiček (=vsi prejemki, prejeti za opravljanje poslovodne funkcije in dela (bruto zneski)), ugotovljen v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, v katerem niso upoštevani obračunani prispevki za obvezno socialno zavarovanje ter znižanje in povečanje davčne osnove, preračunan na mesec.

V skladu s 6. točko 15. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju se obvezno zdravstveno zavarujejo (podlaga 103) družbeniki osebnih družb, družbeniki družb z omejeno odgovornostjo in ustanovitelji zavodov, če so le-ti poslovodne osebe, ki opravljajo poslovodno funkcijo kot edini ali glavni poklic. Šteje se, da družbenik družbe oziroma ustanovitelj zavoda, ki je hkrati poslovodna oseba, opravlja poslovodno funkcijo:

• kot edini poklic, če ni v delovnem razmerju (25. točka 2. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja) oziroma,
• kot glavni poklic, če je v delovnem razmerju krajšim delovnim časom od polnega (26. točka 2. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja).

Zavarovalna osnova se določi na podlagi podatkov iz obračuna akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti, obračuna dohodnine od dohodka iz dejavnosti ali iz odločbe o odmeri dohodnine za preteklo leto. Nova zavarovalna osnova za tekoče leto se določi najpozneje za mesec april.

NAJNIŽJA IN NAJVIŠJA ZAVAROVALNA OSNOVA

Če dobiček družbenika (ki je zavarovan po podlagi 40) ne preseže 90% povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, je zavarovalna osnova 90 % povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec. Najvišja zavarovalna osnova je 3,5-kratnik povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec.

Prehodno obdobje

Skladno s 410. členom ZPIZ-2 velja od leta 2014 do 2020 za določitev najnižje zavarovalne osnove prehodno obdobje: dobiček za določitev najnižje zavarovalne osnove in najnižja osnova za plačilo prispevkov je v letu 2014 v višini minimalne plače, v letu 2015 znaša 65% zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec in se do leta 2020 vsako leto zvišuje za pet odstotnih točk, dokler ne doseže zneska 90% zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec.

Za družbenike, ki so v zavarovanje vstopili pred 1. 1. 2014, velja, da se najnižji prispevki obračunavajo od zavarovalne osnove - najnižje pokojninske osnove, ki znaša 848,07 EUR.

Za družbenike, ki v zavarovanje vstopijo po 1. 1. 2014, velja, da v letu 2014 plačujejo prispevke najmanj od zneska minimalne plače, ki velja za leto 2013 in znaša 783,66 EUR.

ZNIŽANJE ZAVAROVALNE OSNOVE

Če družbenik/poslovodja oceni, da zavarovalna osnova ne ustreza pričakovanemu dobičku v tekočem letu, lahko za naprej plačuje prispevke od zavarovalne osnove, zmanjšane za največ 20 %, vendar najmanj od minimalnega zneska zavarovalne osnove, ki velja v posameznem obdobju. Če v tem primeru zavarovalna osnova, ugotovljena na podlagi dejanskega dobička za to leto, preseže znižano zavarovalno osnovo, od katere so se plačevali prispevki, za več kot 20 %, se v prihodnjem obdobju prispevki plačujejo od zavarovalne osnove, določene na podlagi dejansko ugotovljenega dobička, povečane za 20 %. Znižana zavarovalna osnova velja, dokler se ne določi na novo.

Podrobnejše informacije glede zavarovanja družbenikov/poslovodnih oseb najdete na spletni straneh Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje tukaj.

Obračunavanje in plačevanje prispevkov za socialno varnost za zavarovanca-družbenika.

Ureditev obveznega zavarovanja družbenikov - poslovodnih oseb v zasebnih družbah in zavodih po Zakonu o urejanju trga dela - Pojasnilo DURS, št. 4250-36/2010, 15. 12. 2010

POSEBNOSTI PRI ENOOSEBNI D.O.O., KJER JE DRUŽBENIK HKRATI TUDI POSLOVODJA

Družbenik enoosebne družbe ali zavoda, ki opravlja poslovodno funkcijo kot edini ali glavni poklic, se v obvezno zavarovanje vključi na podlagi 1. odstavka 16. člena ZPIZ-2 in se prijavi v obvezno pokojninsko in invalidsko, zdravstveno in starševsko zavarovanje zavarovalno podlago 040 ter v zavarovanje za primer brezposelnosti z zavarovalno podlago 112.

Edini družbenik, ki je hkrati poslovodja in ni drugje v rednem delovnem razmerju, se lahko, v skladu s 73. členom Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), v svoji družbi (ali zavodu) tudi zaposli (zavarovalna podlaga 01).

SPREMEMBA NAČINA UREJANJA OBVEZNEGA SOCIALNEGA ZAVAROVANJA DRUŽBENIKOV, KI SO POSLOVODNE OSEBE, PO 01.01.2011

Z uveljavitvijo Zakona o urejanju trga dela (ZUTD) se poslovodne osebe v zasebnih družbah in zavodih ločijo na tiste, ki so obvezno zavarovane tudi za primer brezposelnosti in tiste, ki za ta primer sploh ne morejo biti zavarovane. Po 6. alineji 54. člena ZUTD se za primer brezposelnosti obvezno zavarujejo poslovodne osebe v osebni družbi in enoosebni družbi z omejeno odgovornostjo ter zavodu. Zavarovanje za brezposelnost ni predvideno za poslovodne osebe, ki so družbeniki v večosebnih kapitalskih družbah (d.o.o.).

Družbeniki, ki so hkrati poslovodne osebe in izpolnjujejo pogoje za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po 1. odstavku 16. člena ZPIZ-2, zdravstveno zavarovanje po 6. točki prvega odstavka 15. člena ZZVZZ in zavarovanje za starševsko varstvo 5. točki 6. člena ZSDP, se bodo vključili v zavarovanje po podlagi 040. Če bodo te osebe hkrati izpolnjevale tudi pogoje za zavarovanje za primer brezposelnosti po 6. točki prvega odstavka 54. člena ZUTD (družbeniki, ki so poslovodne osebe v osebni družbi in enoosebni družbi z omejeno odgovornostjo ter zavodu), se bodo v zavarovanje za primer brezposelnosti vključile s šifro podlage 112.

Družbeniki, ki so poslovodne osebe, se po 01.01.2011 vključujejo v socialna zavarovanja po dveh zavarovalnih podlagah: po podlagi 040, ki vključuje PIZ, ZZ, SV in po podlagi 112, ki vključuje zavarovanje za primer brezposelnosti.

OBRAČUN IN PLAČILO PRISPEVKOV ZA POSLOVODNE OSEBE PO 01.01.2011

Zavarovanec je sam zavezanec za obračun in plačilo prispevkov od zavarovalne osnove po predpisih o pokojninskem zavarovanju. Prispevke obračuna v obračunu prispevkov za socialno varnost, ki ga predloži FURS-u na obrazcu OPSVL. Obrazec OPSVL mora predložiti najpozneje do 15. v mesecu za pretekli mesec preko sistema eDavki. V enakem roku mora tudi plačati obračunane prispevke. Podrobnejše informacije v zvezi z obračunom in plačilom prispevkov zavezanec dobi na spletnih straneh FURS ali na pristojnem davčnem uradu.

LASTNIK ENOOSEBNE D.O.O. JE ŽE ZAPOSLEN NEKJE DRUGJE – SKLENITEV POGODBE O POSLOVODENJU

Podlaga za delo poslovodje (direktorja) je lahko pogodba o zaposlitvi, pogodba o poslovodenju ali pa tudi družbena pogodba in ustrezen sklep na njeni podlagi. Lastnik enoosebne d.o.o., ki je hkrati direktor te družbe (a je za polni delovni čas že zaposlen nekje drugje), lahko sklene za vodenje svojega podjetja pogodbo o poslovodenju (o čemer sprejme sklep in ga vpiše v knjigo sklepov), na podlagi katere je lahko upravičen do povračila vseh stroškov, ki izhajajo iz opravljanja poslovodne funkcije. V pogodbi tudi podrobno opredeli, katera povračila mu pripadajo po pogodbi o poslovodenju kot npr. potni stroški, malica, prevoz na delo, tedenski dodatek, kilometrina, stroški prenočevanja ipd.

Za zaposlitev se po Zakonu o dohodnini (ZDoh-2) šteje tudi opravljanje dela oziroma storitev prokuristov in direktorjev in tudi stroški izplačani na tej podlagi so davčno priznani.

Pri pogodbi o poslovodenju (pogodbi o prokuri) ni posebnega davka na določene prejemke (vir: tukaj).

Obdavčitev dohodkov poslovodij in prokuristov – Pojasnilo DURS, št. 4210-5839/2011, 15. 4. 2011

IZPLAČILO USTVARJENEGA DOBIČKA

Lastnik družbe si lahko po sprejetem poslovnem poročilu o poslovanju družbe v preteklem letu izplača del čistega dobička, v kolikor je ustvarjen. To izplačilo čistega dobička je obdavčeno s 25% stopnjo dohodnine od dobička iz kapitala (cedularna obdavčitev dividend), ki se zmanjšuje glede na število let lastništva  ter znaša po dopolnjenih petih letih imetništva kapitala: 15%, po desetih letih: 10%, po 15 letih imetništva kapitala: 5%.

OBVEZNO SOCIALNO ZAVAROVANJE FIZIČNE OSEBE, KI JE DIREKTOR D.O.O. IN NI LASTNIK D.O.O.

Poslovodja družbe, ki ni hkrati lastnik družbe, se lahko v družbi zaposli ali pa sklene za vodenje družbe civilno pravno pogodbo (pogodbo o poslovodenju).

Obvezno zavarovanje poslovodne osebe, ki ni lastnik družbe – Pojasnilo DURS, št. 4210-107/2009, 1. 7. 2009