REGRES 2020 - koliko in kdaj...

Mikro, mala, srednja in velika podjetja so se v letošnjem letu soočila z izrednimi razmerami, ki so nastale zaradi izbruha koronavirusa SARS-CoV-2 oz. Covid-19. Poslovanje je za večino od njih oteženo ali celo onemogočeno zaradi različnih dejavnikov, med drugim: zaprtje meja, zaprtje poslovnih prostorov in delovnih obratov, upad naročil, prepoved prostega gibanja razen za izjeme itd... Kljub ukrepom, ki so bili sprejeti za blaženje posledic širjenja virusa so določene obveznosti delodajalcev do delavcev ostale nespremenjene, med drugimi tudi izplačilo regresa. V nadaljevanju bomo odgovorili na nekatera najpogostejša vprašanja v zvezi z izplačilom regresa v letu 2020.

Komu pripada pravica do izplačila regresa in kakšna je višina regresa za letni dopust za gospodarstvo v letu 2020?

Pravica do izplačila regresa je ena izmed temeljnih pravic delavcev in je vezana na pravico delavcev do letnega dopusta. Vsem delavcem, ki imajo priznano pravico do letnega dopusta pripada tudi pravica do izplačila regresa. To opredeljuje Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 131. členu, ki določa da je delodajalec dolžan delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, izplačati regres za letni dopust najmanj v višini minimalne plače. Minimalna plača, ki jo opredeljuje Zakon o minimalni plači; Uradni list RS, št. 13/10, 92/15 in 83/18 za leto 2020 znaša 940,58 € bruto, kar pomeni, da mora delodajalec v letu 2020 izplačati regres najmanj v višini 940,58 €. Po kolektivni pogodbi je lahko sicer regres tudi višji, ne sme pa biti nižji od minimalnega.

Od česa je še odvisna višina najnižjega regresa in kako je lahko izplačan?

Najnižji regres je odvisen tudi od kolektivne pogodbe, ki je lahko ugodnejša za delavce v posameznih panogah. Tako morajo v letošnjem letu delodajalci v posameznih panogah izplačati slednje zneske:

Višina izplačanega regresa je lahko sicer nižja od minimalnega v primeru, ko je delavec zaposlen za krajši delovni čas, npr. če je delavec zaposlen za polovični delovni čas (prijava v zavarovanje za 20 ur na teden) je upravičen do izplačila polovice minimalnega regresa.

Pozor! Kadar delavec dela krajši delovni čas po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisih o zdravstvenem zavarovanju ali predpisih o starševskem dopustu mu mora delodajalec izplačati celoten regres.

Do izplačila sorazmernega dela regresa so upravičeni tisti delavci, ki so se v podjetju zaposlili med letom, in sicer pripada jim ena dvanajstina letnega regresa za vsak mesec zaposlitve. Kadar podjetje zaradi povečanega obsega dela zaposli delavca v mesecu aprilu je delavec upravičen do treh četrtin celotnega regresa, prav tako ima pravico do sorazmernega dela letnega dopusta.

Po Zakonu o delovnih razmerjih lahko v nekaterih primerih druga povračila stroškov v zvezi z delom in druge prejemke delavca podjetje izplača tudi drugače kot z denarjem, na primer z boni. Pogoj je, da je tako določeno v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti. Kot lahko razberemo iz tabele zgoraj kolektivna pogodba za dejavnosti trgovine vsebuje določilo, po katerem lahko delodajalec izplača del regresa v nedenarni obliki. Če delavec prejme regres v višini 970 evrov, mu mora delodajalec v denarju izplačati vsaj 55 odstotkov tega zneska.

Ali mora podjetje izplačati regres tudi delavcem, ki so na čakanju?

Kot smo omenili že uvodoma, je izplačilo regresa vezano na pravico do letnega dopusta, ki je opredeljena v Pogodbi o zaposlitvi. Čakanje na delo ne vpliva na pravico do izplačila regresa, kar pomeni, da delavci, ki so bili napoteni na čakanje na delo doma (in so prejeli 80 % nadomestila plače) prejmejo enak znesek regresa, kot če bi normalno delali oz. enak znesek kot tisti delavci, ki so v času epidemije normalno delali.

Kaj storiti, ko podjetje že izplača polni regres in delavec po lastni volji zapusti podjetje še pred koncem leta?

Delavec mora v takšnem primeru podjetju vrniti preveč izplačan regres. Kadar delavec ne vrne preveč izplačanega regresa, mora delodajalec od tega zneska obračunati in plačati prispevke za socialno varnost, popraviti REK-1 za plačilo regresa in hkrati pisno obvestiti Finančno upravo (FURS) o razlogu popravka. Namreč, če je delodajalec delavcu izplačal celoten regres, delovno razmerje pa je prenehalo po volji delavca, lahko delodajalec uveljavlja zahtevek po civilnem pravu za vračilo sorazmernega dela regresa. Če delodajalec ne zahteva vračila od delavca, mora od zneska, ki presega sto odstotkov povprečne plače zaposlenih v državi oziroma  za ustrezni delež, obračunati in plačati prispevke.

Do katerega zneska je regres neobdavčen?

Zakon o dohodnini v 44. členu določa, da je regres v višini celotne zadnje znane povprečne plače v državi  (povprečna mesečna bruto plača za mesec marec 2020 znaša 1.758,27 €) neobdavčen (velja od lani), torej do višine 1.758,27 € ni potrebno obračunati prispevkov in akontacije dohodnine. Če podjetje izplača višji regres od povprečne bruto plače, bo razlika obremenjena s prispevki in obdavčena z dohodnino.  V kolikor podjetje izplača regres v več delih, se celotna višina regresa ugotavlja ob izplačilu zadnjega dela regresa.

Do kdaj je potrebno izplačati regres in kaj se zgodi, če podjetje nima sredstev za izplačilo?

ZDR-1 v 131. členu določa, da se mora regres delavcu izplačati najkasneje do 1. julija tekočega koledarskega leta. Zaradi  trenutnih razmer, ki jih je povzročil izbruh koronavirusa Covid-19 marsikateremu podjetju ne bo uspelo izplačati regresa do konca junija.  V skladu s  kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti se lahko v primeru nelikvidnosti delodajalca določi tudi kasnejši rok izplačila regresa, vendar najkasneje do 1. novembra tekočega koledarskega leta.

Kot pojasnjujejo na Inšpektoratu RS za delo, ZDR-1 podrobneje ne določa ugotavljanja nelikvidnosti posameznega podjetja, zato v inšpekcijskem postopku zoper konkretno podjetje najprej preverijo določbe kolektivne pogodbe dejavnosti oz. upoštevajo zakonodajo in druge predpise, ki se nanašajo na nelikvidnost.

Panožne kolektivne pogodbe sicer po večini natančno ne določajo, kdaj je podjetje nelikvidno, smiselno pa navajajo rok, ki ga v primeru izplačila regresa v primeru nelikvidnosti določa ZDR-1 v 131. členu, torej 1. november. 

Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) v  14. členu določa, da je podjetje trajneje nelikvidno, če med drugim za več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo ene ali več obveznosti v skupnem znesku, ki presega 20 odstotkov zneska njegovih obveznosti, izkazanih v zadnjem letnem poročilu; če sredstva na računih ne zadoščajo za izvršitev sklepa o izvršbi ali poplačilo izvršnice; ali pa če na primer več kot dva meseca zamuja z izplačilom plač ali plačilom davkov in prispevkov, ki jih mora izplačevalec obračunati ali plačati hkrati z izplačilom plač delavcem.

Ali lahko inšpekcijska služba prisili podjetje k izplačilu regresa?

Poudariti velja, da podjetju ni potrebno vnaprej dokazovati nelikvidnosti (Finančni upravi ali Inšpektoratu za delo). Za neizplačilo ali zamudo pri izplačilu regresa ZDR-1 določa globo v znesku od 3 tisoč do 20 tisoč evrov. Inšpektor lahko podjetje oz. delodajalca kaznuje le za že storjene prekrške. Z ureditveno tožbo mu lahko naloži spoštovanje delovnopravnih predpisov v prihodnje, ne more pa podjetju naložiti poplačilo terjatev iz naslova izplačila regresa ali dodatkov za delo. Delavec lahko sicer doseže izplačilo regresa s tožbo zoper delodajalca na delovnem sodišču, pri tem mora upoštevati, da terjatve iz naslova delovnega razmerja zastarajo v roku 5 let.

Pripravil Primož Mirkac, Podjetniški center Slovenj Gradec d.o.o.

Viri:

1.       Finance.si (19.05.2020). Dosegljivo na: https://topjob.finance.si/8961886/Do-kdaj-in-kako-morate-letos-izplacati-regres?src=XNASLPRIL, 29.05.2020

Statistični urad RS. Dosegljivo na: https://www.stat.si/StatWeb/Field/Index/15/74, 29.05.2020