Avstrija je v letu 2017 še dodatno zaostrila zakonodajo za tuja podjetja in napotene delavce, tako slovenske, kot tudi delavce iz drugih držav EU. Po novi zakonodaji mora imeti tuje podjetje za izvajanje storitev v Avstriji precej obsežno dokumentacijo, v kolikor je slednja pomanjkljiva, pa so zagrožene zelo visoke kazni, tudi do 50 tisoč evrov. Prav tako so lahko avstrijski organi od lanskega leta ob pregledu zahtevali še varščino od naročnika (avstrijskega državljana), ki je naročil storitev pri tujem podjetju (na primer slovenskem) za morebitno kazen izvajalca storitev, če so bili mnenja, da dokumentacija ni popolna.
Severni sosedje ostrejšo zakonodajo utemeljujejo s tem, da so takšni ukrepi nujni za preprečevanje nelojalne konkurence.
Ne glede na utemeljevanja pa je avstrijsko ustavno sodišče del zakonodaje, ki je naročniku del nalagal plačilo varščine, že razveljavilo, saj je Sodišče Evropske unije ugotovilo, da je takšna avstrijska zakonodaja v nasprotju s pravom EU, saj ti ukrepi pomenijo omejitev svobode opravljanja storitev. Avstrija bo morala popraviti pomanjkljivi zakon, ki se v vmesnem času najverjetneje ne bo izvajal, kar pomeni, da inšpektorji ne bodo izdajali glob, ki bi se nanašale na sporne določbe.
Odločitev Sodišča EU, da je avstrijska zakonodaja za tuja podjetja in napotene delavce v nasprotju s pravom EU temelji na primeru družbe Čepelnik d.o.o. s Prevalj, ki je na hiši v Avstriji opravila gradbene storitve. Družbi Čepelnik d.o.o. je naročnik plačal avans v višini sedem tisoč evrov, vrednost opravljenih storitev pa je bila 12.200 evrov. Avstrijska finančna policija je na gradbišču opravila inšpekcijski pregled, v katerem so ugotovili dve upravni kršitvi in sicer, za dva napotena delavca družba ni pravilno prijavila začetka dela in za štiri napotene delavce ni predložila dokumentov o plačah v nemškem jeziku. Od naročnika del (torej od Avstrijca) je avstrijska finančna policija zahtevala, naj ustavi plačila izvajalcu, pri upravnem organu v Velikovcu pa je vložila predlog za izdajo naloga za predložitev varščine v višini neplačanega zneska, torej 5.200 evrov. Z varščino v višini 5.200 bi torej zavarovali plačilo morebitne globe, ki bi bila lahko naložena prevaljskemu podjetju.
V dveh sodbah so avstrijski organi slovenskemu podjetju naložili globi v skupni višini 9 tisoč evrov. Na sodišču v Pliberku pa je moralo podjetje Čepelnik d.o.o. začeti še postopek za izterjavo še neplačanega zneska proti naročniku storitve, saj je slednji plačilo zavrnil s pojasnilom, da je neplačani znesek plačal upravnemu organu v Velikovcu. Pliberško sodišče se je nato obrnilo na Sodišče EU z vprašanjem, ali evropsko pravo prepoveduje članici, da naročniku del odredi ustavitev plačil in plačilo varščine za morebitno globo, ker ima izvajalec del sedež v drugi državi članici.
V sodbi C-33/17 z dne 13.11.2018 je torej Evropsko sodišče v zadevi Čepelnik d.o.o./Michael Vavti odločilo, da je avstrijska zakonodaja, ki od prejemnika storitev zahteva, da zagotovi varščino za zavarovanje plačila globe, ki bo morda naložena tujemu ponudniku storitev zaradi kršitve določb nacionalne delovne zakonodaje, v nasprotju s pravom EU. Takšni nacionalni ukrepi namreč presegajo to, kar je nujno za uresničitev ciljev varstva delavcev, boja proti goljufijam in preprečevanja zlorab.
Čeprav sodišče EU z mnenjem ni odločilo o nacionalnem sporu, je sodba zavezujoča, ne samo za Avstrijo ampak tudi za druga nacionalna sodišča, ki obravnavajo podobne primere. Če avstrijski kontrolni organi od slovenskih podjetij zahtevajo varščino ali izrečejo prepoved plačila naročniku, se lahko slovenski podjetniki sklicujejo na sodbo sodišča EU in odklonijo plačilo globe oz. od naročnika del zahtevajo, da jim izplača preostanek obveznosti. Prav tako je priporočljivo, da se slovenska podjetja, ki se znajdejo v postopku obrnejo na avstrijskega odvetnika ali davčnega svetovalca.
Primož Mirkac, Podjetniški center Slovenj Gradec. d.o.o.
Vir: https://www.finance.si/8941223/Slovenski-podjetniki-zmagali-proti-Avstriji-avstrijska-zakonodaja-je-v-nasprotju-s-pravom-EU