Bliža se veseli december, mesec zaključkov in medsebojnega obdarovanja. Ne samo družinski člani in prijatelji, ampak tudi delodajalci praviloma ob koncu leta obdarijo svoje zaposlene. Na kaj morajo biti pozorni delodajalci, kdaj in kako lahko izplačajo nagrade, kolikšen del dobi država? Kakšno je pravzaprav neto izplačilo nagrade in kaj si delavec lahko privošči?
Čeprav prispevki še vedno dosegajo približno tretjino bruto bruto izplačila, za malce višje nagrade pa še dohodnino, je od letošnjega leta država nekoliko bolj razumevajoča. Prenovljeni Zakon o dohodnini (ZDoh-2) namreč določa, da pri izplačilih božičnice, trinajste plače oziroma nagrade za poslovno uspešnost do višine povprečne bruto plače v državi, ki znaša 1.650€, pod določenimi pogoji ni treba plačati dohodnine, temveč le prispevke. Za primerjavo: leto pred tem je veljalo, da se dohodnina ne plača do višine 70 odstotkov povprečne plače v državi, še pred tem pa ni bilo nobene olajšave, kar pomeni, da sta delojemalec in delodajalec od nagrade plačala celotno dohodnino in prispevke, kot da bi šlo za običajno plačo.
Delodajalci in delojemalci se strinjajo, da je trenutna obdavčitev nagrad boljša kot je bila. Vendar pa opozarjajo, da so pogoji za izplačilo nagrade zapleteni, in da morajo biti do nagrad upravičeni vsi zaposleni in ne samo izjemni delavci, ki nimajo ugodnejše davčne obravnave. Oboji si želijo višja neto izplačila vsaj v primeru izplačevanja nagrad, torej omejitev plačila prispevkov navzgor. Podobne omejitve že obstajajo, in sicer samostojni podjetniki plačajo največ 2.206€ evrov prispevkov za socialno varnost na mesec. Omeniti še velja, da je po trenutni zakonodaji možno plačilo nagrade le enkrat na leto.
IZRAČUN NAGRADE
Delodajalec plača 1.650 evrov nagrade, kar ustreza povprečni bruto plači.
Strošek delodajalca oz. bruto bruto plača: 1.916€. Gre za 16.1 odstotka prispevka delodajalca na bruto plačo, ki se na plačilnem listu ne vidi.
Neto izplačilo delavca: 1.285€. Bruto plača minus prispevki delojemalca v višini 22.1 odstotka.
Skupni prispevki: 631€
Prenovljeni Zakon o dohodnini (ZDoh-2) torej določa, da pri izplačilih božičnice, trinajste plače oziroma nagrade za poslovno uspešnost do višine povprečne bruto plače v državi, ki znaša 1.650€, pod določenimi pogoji ni treba plačati dohodnine, temveč le prispevke. Paziti je torej potrebno na pogoje, saj ni kar vsaka nagrada brez dohodnine.
Vodnik po izplačilu nagrade
- Pred izplačilom nagrade je treba sprejeti interne akte.
Interni akti morajo vsebovati merila za določanje višine nagrade, s katerimi morajo biti seznanjeni vsi delavci. Prav tako morajo biti vsi zaposleni upravičeni do izplačila pod enakimi pogoji, kar pa ne pomeni, da morajo vsi delavci prejeti enaka plačila. V kolektivni pogodbi se namreč lahko določijo pogoji in merila za delitev, ki niso enaki za vse zaposlene.
- Plačilo nagrade je lahko le enkrat na leto.
Ugodnejša davčna obravnava se uporablja za izplačila dela plače za poslovno uspešnost, ki bodo izplačana enkrat v koledarskem letu. Delodajalec sicer lahko izplača nagrado v več delih, vendar je potrebno poudariti, da se samo en del všteva v davčno ugodnejšo obravnavo, ostali deli, pa bodo obdavčeni normalno kot plača. Če je torej delodajalec izkoristil plačilo nagrade brez dohodnine že denimo v januarju, ga do naslednjega koledarskega leta ne sme izkoristiti. Nasprotno pa lahko delodajalec izplača nagrado brez dohodnine na primer 27. decembra 2018 in 4. januarja 2019, saj ne gre za isto koledarsko leto.
- Izplačilo brez dohodnine le del nagrade do 100 odstotkov povprečne bruto plače
Izplačila nagrad so torej lahko višja, vendar je iz dohodnine izvzet le del do 100 odstotkov povprečne mesečne bruto plače (približno 1.165 evrov bruto).
Najpogostejši napaki oziroma kršitvi v zvezi z izplačevanjem nagrad, na kateri je v okviru svojih pristojnosti nadzora izplačanih dohodkov naletela finančna uprava (FURS):
1. Delodajalci so dohodek (nagrado) izplačali v dveh ali več delih.
Zakon določa, da je pogoj, da je dohodek izvzet iz dohodnine, izplačilo enkrat v koledarskem letu vsem upravičenim delavcem hkrati.
2. Znesek dohodka (nagrade) po posamezniku je presegal znesek, ki se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja.
Znesek dohodka je torej bil višji kot je znašala mesečna povprečna bruto plača. Nagrada je sicer lahko višja, vendar mora biti del nad povprečno plačo obdavčen z dohodnino. Pri izplačilu dela plače za poslovno uspešnost, ki je izplačan v višjem znesku se torej v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja za dohodnino všteva tista razlika, ki je nad zneskom povprečne plače. Od celotnega zneska, ki je bil izplačan pa se obračunajo obvezni prispevki za socialno varnost.
Vir:
https://topjob.finance.si/8940068/%28DAVKI%29-Kako-nagraditi-zaposlene-konec-leta-in-koliko-nagrade-odreze-drzava
Za SPOT svetovanje Koroška:
David Valič, Podjetniški center Slovenj Gradec d.o.o.
Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska Unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj www.eu-skladi.si
