PREBRANO: Podrobni preračun za normirance: ne le dohodnina, višji bodo tudi prispevki! (Finance)

V letu 2018 bo za večino normiranih espejev obdavčitev pod črto še nekako primerljiva z letošnjo, znatno več bodo plačevali le tisti z višjimi prihodki (ranga 50 tisoč evrov letno in več). Se pa močno spreminja obdavčitev z letom 2019, ko predlagane spremembe začnejo vplivati na višino prispevkov za pokojninsko in zdravstveno blagajno. Vse to čaka male podjetnike, če bo zakon sprejet v obliki, kot je dan v javno obravnavo.

Dopolnitve zakona o dohodnini, ki spreminjajo pravila igre priljubljenega sistema obdavčitve po principu normiranih odhodkov, so v javni obravnavi od minulega petka do 11. avgusta. Ministrstvo za finance v predlogu predpisa razkriva, da bo večina zavezancev po novem sicer plačala nižjo dohodnino. Naši izračuni – pripravili smo jih ob pomoči direktorice računovodskega servisa Kleos Mojce Vincek – pa pokažejo, da bodo številni, ki so doslej plačevali najnižje možne prispevke za socialno varnost, primorani biti bolj solidarni s pokojninsko in zdravstveno blagajno. Priznani normirani odhodki bodo namreč le še 60 odstotkov prihodkov in ne več 80 kot doslej, to pa vodi v višjo osnovo, ki določa stroške prispevkov.

Vključitev dohodkov v sistem letnega obračuna dohodnine bo precej spremenila davčno stopnjo zavezancev, ki so na eni strani prejemali relativno nizke plače, hkrati pa relativno visoke prihodke na popoldanskem normiranem espeju. Izračunali smo kaj bi predlagane spremembe pod črto pomenile za različne samostojne podjetnike normirance.

Bistvene novosti

-        Normirani odhodki se znižujejo z 80 na 60 odstotkov,

-        obdavčitev ne bo več 20-odstotna, temveč bo podjetnik plačal davek glede na dohodninsko lestvico,

-        obdavčitev pri d. o. o. ostane enaka, torej 19-odstotni davek na dohodke pravnih oseb. Izplačilo dobička je obdavčeno 25-odstotno.

-        pri izračunu bodo upoštevane olajšave glede na osebne okoliščine, novost je linearna dodatna splošna olajšava (podrobneje je razložena na strani 13 predloga zakona).

Kaj to pomeni v praksi?

V računovodsko-davčnih krogih, so se na podlagi prvih informacij pojavili različni primeri izračunov normiranih espejev po novem. Neenotnost se je po naših ugotovitvah odražala predvsem pri vprašanju izračuna osnove za dohodnino. Predvsem glede vloge prejšnje leto plačanih prispevkov. Na ministrstvu za finance pojasnijo: »Pri določanju osnove za davek (akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti), ko se davčna osnova določa z upoštevanjem normiranih odhodkov, se prispevki za socialno varnost dodatno ne prištevajo niti odštevajo. V sistemu normiranih odhodkov so namreč odhodki v celoti normirani, tudi odhodki v zvezi s prispevki za socialno varnost.«

Opozorijo pa, da se pri določanju davčne osnove za dohodnino po novem potrebno upoštevati tudi ustrezno določitev splošne oziroma dodatne splošne olajšave. Osnova zanjo so dohodek iz dejavnosti kot razlika med prihodki in odhodki, povečana za prispevke za socialno varnost, seštevek pa znižan za 25 odstotkov.

Kaj to preprosto povedano pomeni v praksi?

Bralce manj seznanjene z davčnim sistemom in računovodstvom sem z zgornjim delom teksta brž ko ne izgubil. Za normiran espe novost v praksi pomeni, da svoje obdavčitve ne bo mogel več preprosto izračunati s formulo: prihodki x 4% = davek, temveč se spustiti v izračun dohodnine kot to počnejo računovodje pri določanju plač zaposlenih. Višina bo odvisna tudi od otrok, ki jih uveljavljate kot olajšavo, varčevanja za pokojnino, invalidnosti, … Efektivna stopnja obdavčitve se bo tako od posameznika do posameznika razlikovala. Za okvirne vsote, ki jih boste prihodnje leto namenjali v davčno blagajno, vabljeni k pregledu izračunov spodaj (pri tem dodatnih olajšav ne upoštevamo).

Povečanje prispevkov za 100 odstotkov in več

Kot je razvidno iz preglednice, se pri višjih zneskih obdavčitev poveča, a je enota dela pri tistih z nizkimi stroški še vedno relativno nizko obdavčena, če jih postavimo ob bok nadpovprečno plačanih redno zaposlenih. Je pa potrebno biti pozoren na učinek nižjih priznanih normiranih odhodkov na določanje osnove za prispevke. Doslej je namreč v ta izračun romalo zgolj 20 odstotkov prihodkov, po novem 40 odstotkov, torej še enkrat več. To pri tistih z višjimi prihodki lahko vodi v ogromno rast prispevkov v zdravstveno in pokojninsko blagajno (pri čemer je potrebno vedeti, da so ti prispevki danes na minimumu tudi pri tistih espeji, ki pod črto zaslužijo do trikratnika povprečne neto plače).

Četudi novost pride v veljavo v prihodnje leto, pa bo ta učinek začel delovati šele v letu 2019. Osnovo za določanje prispevkov namreč predstavlja dohodek prejšnjega leta (za leto 2018 torej leto 2017), nominalni odhodki pa v letu 2017 znašajo 80 odstotkov.

Temeljite spremembe za espeje

Precej se bo spremenil tudi sistem obdavčitev tistih, ki imajo poleg redne zaposlitve še popoldanski espe z normiranimi odhodki. Predvsem to velja za tiste, ki prejemajo zelo nizko plačo in relativno visoke prihodke espeja. Doslej so bili vsi popoldanski normirani espeji enako obdavčeni. Tako tisti, ki zaslužijo petkratnik slovenske povprečne plače in je njegovo delo obdavčeno po več kot 100 odstotkov na tej strani, kot tisti, čigar minimalna plača je minimalno obdavčena. Po novem pa se vse šteje v osnovo za dohodnino in je obdavčeno na podlagi skupnih dohodkov. Tisti z nizkimi plačami bodo tako z dodatnimi prihodki na espe lahko ob možnost koriščenja najvišje splošne olajšave, kot tudi z visokimi prihodki na espe se povzpeli v višji dohodninski razred. Na drugi strani pa prihodki na popoldanske espeje tistih z višjimi plačami ne bodo več obdavčeni po formuli: prihodki x 4%. Obdavčitev bo v delu, ki zadeva dohodnino, podobna kot pri redni zaposlitvi. Razlika bo le v prispevkih, ki ostajajo fiksnih nekaj manj kot 70 evrov mesečno (zanje, se pri prispevkih, za razliko od navadnih normiranih espejev, v letu 2019 ne spreminja nič bistvenega).

Pogled računovodje

Mojca Vincek, računovodske storitve KLEOS: »Predlog sprememb davčne zakonodaje ima tako pozitivne kot negativne strani. Na eni strani zagotavlja pravičnejšo obdavčitev zavezancev; v primeru sprejetja dodatne linearne olajšave za normirance z najnižjimi prihodki bodo ti oproščeni plačila dohodnine. Na drugi strani pa ne odpravlja kršitev, ki so povezane z institutom normiranih odhodkov. Gre za skupino normiranih espejev, pri kateri je največ kršitev v zvezi z odvisnimi delovnimi razmerji, kar pomeni, da spremembe ne bodo odpravile prekarnega dela.

Zvišuje se pogoj za obvezen izstop iz sistema s sto tisoč na 150 tisoč evrov, hkrati pa uvaja absolutna višina normiranih odhodkov na 60 tisoč evrov. Tako bodo normiranci z dohodki na meji dovoljenih obdavčeni s 50-odstotno dohodnino.

Velika težava je tudi opravljanje storitev za zavezance, ki obračunavajo osnovo za obdavčitev na podlagi prihodkov in dejanskih odhodkov, še zlasti med povezanimi osebami, kjer gre največkrat za prelivanje dobička k zavezancu, pri katerem je obdavčitev ugodnejša. Predlagane spremembe žal teh kršitev ne bodo odpravile, ugotavljanje kršitev bo še vedno prepuščeno inšpekcijskemu nadzoru. Velika sprememba se nanaša na povezane osebe, pri katerih se bodo v primeru, da normirnec ne dokaže tehtnih poslovnih razlogov za poslovanje s povezano osebo, prihodki sešteli.

Ob morebitnem sprejetju predloga izračuni davčnih obremenitev za normirance ne bodo več enostavni in bodo gotovo potrebovali pomoč računovodij ali davčnih svetovalcev.

Poudarila bi še, da je MF na spletnem portalu eUprava 21. julija objavil predlog sprememb Zdoh-2, h katerim lahko oddamo svoj komentar do 11. avgusta. Torej v času, ko večina preživlja počitnice nekje ob morju.«

Jure Ugovšek, Finance