NOVICE

PREBRANO: Skok davka na dobiček na 19 odstotkov - s temi olajšavami ga lahko omilite (vir: www.finance.si)

Kako si z olajšavami za raziskave in razvoj, za naložbe ter zaposlovanje znižati davčno osnovo

  • 10 januar 2017
  • Število ogledov: 8843
PREBRANO: Skok davka na dobiček na 19 odstotkov - s temi olajšavami ga lahko omilite (vir: www.finance.si)
 Letos je začel veljati višji davek na dobiček, ki ga boste najprej občutili zaradi višjih akontacij, v celoti pa prihodnje leto, ko boste oddali davčno napoved za letošnje leto. A to ne pomeni, da čas že zdaj ni pravi za razmišljanje o tem, kako boste višji, 19-odstotni davek na dobiček občutili čim manj. Še posebej, če vas mika najvišja olajšava – za vlaganja v raziskave in razvoj.

 

 

Podjetja lahko uveljavljate olajšave za raziskave in razvoj, za naložbe, za zaposlovanje, za zaposlovanje invalidov, za donacije, za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju, za pripadajoči znesek dobička, ki se izplača delavcem, uveljavljate lahko pokrivanje davčne izgube iz prejšnjih let, zniževanje davčne osnove za izkoriščanje regijske olajšave za vlaganja v raziskave in razvoj in zniževanje davčne osnove za prejete obresti od kratko- in dolgoročnih VP. Podrobneje predstavljamo prve tri, ki se sicer tudi največ koristijo.

 

Olajšave za raziskave in razvoj

Olajšava za raziskave in razvoj (R & R) je najvišja, ki jo predvideva zakon o davku od dohodkov pravnih oseb. Uveljavljate lahko namreč znižanje davčne osnove v višini celotnega zneska za vlaganje v raziskave in razvoj v davčnem obdobju, vendar največ v višini davčne osnove. Tisti del olajšave, ki ostane neizkoriščen, lahko uveljavljate še nadaljnjih pet let.

 

So pa postopki izkoriščanja te olajšave precej zapleteni, dodatno so se zaostrili lani, opozarja davčni svetovalec Mitja Černe iz BDO Svetovanja. »V praksi ni redko, da se posamezni zavezanci odpovedo tej olajšavi zgolj zaradi njene izjemne administrativne zapletenosti,« pove Černe.

 

Kaj sodi med olajšave za R & R? Vse, kar ima elemente novosti in ne pomeni posnemanja že znanih rešitev niti odprave napak na zdajšnjih rešitvah, pojasnjuje Černe. V olajšavo sodijo stroški dela ljudi, ki delajo pri projektih R & R, stroški izobraževanja in poti, povezanih z dejavnostjo R & R, stroški materiala in opreme, ki se uporablja izključno pri projektih R & R, in podobno, našteva sogovornik. Opozarja še, da se napake pogosto pojavijo pri razmejevanju med pravim oziroma davčnim področjem raziskav in razvoja ter vsem drugim, kar podjetje izvaja v okviru svojega razvojnega oddelka, torej nedavčnim področjem raziskav in razvoja.

 

Davčna olajšava za R & R tudi ni nagrada za uspešno razvit projekt, ampak gre za davčno spodbudo, ki ne sme biti odvisna od tega, ali je projekt uspel ali ne, dodaja Černe. »Zato dokazovanje porabljenih ur v zgrešenih projektih poteka povsem enako kot v tistih, ki so poslovno uspeli. V vseh projektih je treba ure beležiti izjemno natančno in brez napak. Če kaj res dobro zna, potem gotovo zna davčni inšpektor zelo natančno pregledati prav zadnje,« še pravi Černe.

 

Ob tem spomnimo, da so davčni inšpektorji lani poostrili nadzor prav nad olajšavami za R & R. Kot so sporočili s finančne uprave (Furs), skupaj z gospodarskim ministrstvom pripravljajo določene usmeritve za podjetja glede uveljavljanja davčnih olajšav za R & R, ki pa se še oblikujejo in dopolnjujejo. Na Fursu pojasnjujejo, da bodo konkretnejša navodila pripravili, ker so v konkretnih primerih nadzora zaznali, da davčni zavezanci velikokrat ne ločujejo dejavnosti R & R od povezanih dejavnosti, da velikokrat ne vodijo ustrezne in ločene dokumentacije, ki se nanaša izključno na projekte R & R (oziroma na del projekta, ki se nanaša na R & R), da velikokrat v projektni dokumentaciji ne izkazujejo cilja raziskovalnega oziroma razvojnega projekta in ne izkazujejo tehnološke nejasnosti na raziskovalnem oziroma razvojnem področju, ki je predmet raziskave in razvoja.

 

Černe dodaja, da je sam bolj privrženec ravnanj, ki so strokovno pravilna, kot tistih, ki so izvedena zato, da ima zavezanec pred davčnimi organi mir, tudi če so morda strokovno sporna ali celo napačna. »Zato mora vsak zavezanec za to olajšavo sam presoditi, kakšna ravnanja so zanj najbolj primerna.«

 

Olajšave za vlaganje v opremo in v neopredmetena sredstva (olajšave za investiranje)

Olajšavo za investiranje v višini 40 odstotkov vloženega zneska lahko izkoristite za vlaganje v (določeno) opremo in v neopredmetena sredstva. Iz olajšave so izvzete naložbe v pohištvo in pisarniško opremo ter v motorna vozila. Ne glede na to pa se olajšava lahko uporabi za računalnike in računalniško opremo ter za motorna vozila na hibridni ali električni pogon, pravi davčna svetovalka Barbara Guzina.Vendar, pozor, če podjetje proda ali odtuji opremo oziroma neopredmeteno sredstvo, za katero je izkoristilo davčno olajšavo, prej kot v treh letih po letu vlaganja oziroma pred dokončnim amortiziranjem (če je to krajše od treh let), mora za znesek izkoriščene davčne olajšave povišati davčno osnovo.

 

Sam postopek uveljavljanja olajšave ni zapleten. »Davčni zavezanec zgolj izpolni prilogo k davčnemu obračunu, v kateri navede skupni znesek vlaganj v dovoljeno opremo ter znesek izkoriščene olajšave,« pojasnjuje Guzinova. Ob tem dodaja: če ste vlagali v opremo ali neopredmetena sredstva, ki štejejo v olajšavo, so možnosti za kazen majhne.

 

Kot pravi Guzinova, se ta davčna olajšava lahko izkoristi, če je podjetje v določenem davčnem obdobju (denimo v letu 2016) samo vlagalo v sredstva, ki so sicer predvidena za olajšavo. Ne morete pa te konkretne olajšave uporabiti, če ste za naložbo dobili subvencijo. Oziroma za del naložbe, za katerega ste dobili subvencijo, te olajšave ne morete izkoristiti, pojasnjuje Guzinova.

 

Olajšava je koristna za vsa podjetja, ki imajo pogoje zanjo, ne glede na to, ali gre za malo ali veliko podjetje, dodaja sogovornica. Hkrati opozarja, da je pri izkoriščanju olajšav pomemben tudi vrstni red. »Smiselno je, da vsak davčni zavezanec izkoristi vse olajšave, ki so mu na voljo, če ima seveda dovolj visoko davčno osnovo. A najprej se izkoristijo olajšave, ki jih ni možno prenašati v prihodnja davčna obdobja. Investicijska olajšava se lahko prenaša v prihodnjih pet davčnih obdobij, zato je treba najprej izkoristiti vse druge olajšave, predvsem za zaposlovanje,« še pravi Guzinova.

 

Olajšave za zaposlovanje

Olajšav za zaposlovanje je več. Ena izmed najpomembnejših stvari pri njih pa je, da se olajšave med seboj izključujejo in jih v podjetju ne morete izkoristiti naenkrat, pojasnjuje Darinka Hvala, davčna strokovnjakinja iz PwC. Kot dodaja, olajšavo uveljavljate ob predložitvi davčnega obračuna za določeno davčno obdobje. »Postopek uveljavljanja olajšave je tako enako birokratsko zapleten, kot je birokratsko zapletena sama predložitev davčnega obračuna,« še pravi Hvalova.

 

Olajšavo za zaposlovanje po zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb lahko izkoristi zavezanec za davek, ki na novo zaposli osebo, mlajšo od 26 let ali starejšo od 55 let, ki je bila pred zaposlitvijo vsaj pol leta prijavljena med brezposelnimi pri zavodu za zaposlovanje in v obdobju zadnjih dveh let ni bila zaposlena pri tem podjetju ali povezani osebi. Osebo morate zaposliti za nedoločen čas, olajšava pa se lahko uveljavlja za prvih 24 mesecev zaposlitve v davčnem obdobju zaposlitve in naslednjih davčnih obdobjih, pojasnjuje Hvalova.

 

Ob tem sogovornica opozarja, da olajšavo lahko uveljavljate le, če s to zaposlitvijo povečate skupno število zaposlenih v davčnem obdobju, v katerem želite uveljavljati olajšavo. Na podlagi te olajšave lahko zavezanec uveljavlja znižanje davčne osnove v višini 45 odstotkov plače te osebe, vendar pa največ v višini davčne osnove.

 

Olajšave za zaposlovanje so na voljo tudi za podjetja iz pomurske regije. Za pridobitev olajšave morate osebo zaposliti za najmanj 12 mesecev, uveljavljate pa lahko znižanje davčne osnove v višini 70 odstotkov stroškov tega delavca, kar vključuje bruto plačo, obvezne prispevke delodajalca za socialno varnost ter stroške skrbi za otroke in starše. Olajšavo je mogoče izkoristiti do višine davčne osnove in do maksimalno dovoljene višine skladno s pravili o državnih pomočeh. Poleg zgornjega se delodajalcu, ki za vsaj dve leti zaposli delavca, lahko povrnejo tudi plačani prispevki delodajalca za socialno varnost.

 

Podjetja pa lahko, če zaposlite invalida, uveljavljate tudi olajšavo na tem področju, in sicer v višini 50 odstotkov plače invalida. »Olajšava za zaposlovanje ima neposredne finančne implikacije predvsem za družbe, ki v davčnem letu dosegajo obdavčljiv dohodek, saj je olajšavo mogoče izkoristiti zgolj do višine osnove in je ni mogoče prenašati v naslednja davčna obdobja,« pojasnjuje Hvalova in dodaja, da jo priporoča vsaki družbi, ki izpolnjuje pogoje zanjo. Če pa izpolnjujete pogoje za več kot eno od zgoraj naštetih olajšav, si preračunajte, katera se vam najbolj splača, še svetuje sogovornica.

 

Vir: Finance (Špela Mikuš, Jure Ugovšek) - http://www.finance.si/8852938/Skok-davka-na-dobicek-na-19-odstotkov%3B-s-temi-olajsavami-ga-lahko-omilite