Arhiv novic

SPOT svetovanje Koroška: Seznam predvidenih davčnih novosti v letu 2018

  • 22 januar 2018
  • Število ogledov: 8748
SPOT svetovanje Koroška: Seznam predvidenih davčnih novosti v letu 2018

1.       NORMIRANCI

V letu 2018 ostaja znesek 100 tisoč evrov letnih prihodkov zgornja meja za vstop v sistem obdavčitve po normiranih, 80-odstotnih odhodkih. Za popoldance je meja 50 tisoč evrov.

 

Obdavčitev kljub drugačnim napovedim ostaja nespremenjena - cedularna, po stopnji 20 odstotkov (prihodki espejev normirancev se ne vštevajo v dohodnino), normirani odhodki pa so 80-odstotni (davčna osnova je torej petina letnih prihodkov). Ob preračunu to za normirance pomeni plačalo davka v višini štirih odstotkov vseh prihodkov in prispevke (polno zaposleni torej nekaj sto evrov, odvisno od prihodkov in olajšav za začetnike, popoldanci okoli 67 evrov na mesec).

 

Spremembe so naslednje:

-          toleranca pri preseganju prihodkov normiranca - pomeni, da bo moral zavezanec izstopiti iz sistema, če bo imel v dveh zaporednih letih skupno več kot 300 tisoč evrov prihodkov, davčno priznanih pa bo največ 80 tisoč evrov odhodkov za običajne espeje in 40 tisoč evrov za popoldance;

-          povezane osebe - mož in žena oziroma druge povezane osebe ne bodo mogli imeti vsak svojega normiranega espeja tako kot zdaj, torej brez težav. Po novem bo Furs sešteval prihodke povezanih oseb.

 

Normiranci so lahko tudi družbe z omejeno odgovornostjo, davek je v tem primeru 19-odstoten, če pa si lastnik izplača dobiček, mora plačati še 25-odstotni davek.

 

2.       BOŽIČNICE OZIROMA 13. PLAČE

Božičnice oziroma del plače za poslovno uspešnost bodo do višine povprečne plače v Sloveniji (doslej do 70 odstotkov, kot regres) oproščeni plačila dohodnine. Podjetja so to možnost lahko uveljavila že pri izplačilih januarja. Odpustek velja le za izplačilo enkrat na leto! Torej ne januarja in spet decembra.

 

Potrebno je dodati, da bodo božičnice oziroma trinajste plače normalno obremenjene s prispevki. Ti znašajo 22,1 odstotka bruto plače in 16,1 odstotka na bruto plačo (zadnjega na plačilnem listu ne vidite). Povprečna bruto plača znaša nekaj nad 1.600 evrov. Za ta del se bo od nagrado plačalo samo prispevke, ne pa dohodnine.

 

Za davčno ugodnejšo obravnavo dela plače za poslovno uspešnost ni nujno, da se vsem delavcem, ki so upravičeni do tega dela plače po splošnem aktu delodajalca ali po kolektivni pogodbi, izplača del plače za poslovno uspešnost v enaki višini. Zakonska zahteva je, da so merila in kriteriji določeni enotno za vse delavce (če so določeni v splošnem aktu delodajalca). Če so merila in kriteriji določeni s kolektivno pogodbo ali na njeni podlagi, pa zakon ne zahteva, da imajo vsi delavci pravico do dela plače za poslovno uspešnost.

 

3.       RAČUNI V TUJINI

Septembra 2017 se je pričelo izvajati samodejno izmenjavo podatkov o računih, odprtih v tujini, z večino od 98 držav podpisnic. In če se račun ni prijavili, se bo to ugotovilo s strani FURS, čemur bo sledila tudi globa. Avstrija in Švica ter določene druge države pričnejo z izmenjavo v letu 2018 oz. 2019

 

4.       SPREMENJENA DODATNA SPLOŠNA OLAJŠAVA

Izračun splošne olajšave bo spremenjen. Te spremembe pridejo v poštev samo za zaslužke, ki se vštevajo v dohodnino (torej NE za normirance). Osnovna bo sicer za večino dohodninskih zavezancev 3.303 evre. Zdaj obstajata še dodatni splošni olajšavi za tiste, ki zaslužijo najmanj. Težava pa je v tem, da takšni dodatni olajšavi pomenita, da zavezanec, ki denimo zgolj za evro preseže določen dohodkovni prag, izgubi pravico do najvišje dodatne splošne olajšave oziroma pravico do dodatne splošne olajšave. Takšni prehodi so lahko zelo problematični, saj povišanje bruto plače delavca lahko pomeni nižjo neto plačo kot pred povišanjem. Zato bo zdaj veljalo, da se dodatna olajšava od meje 11.166,37 evra bruto dohodka do meje 13.316,83 evra določa linearno. Tako se bo za vsak dodaten evro dohodka olajšava postopoma zniževala za 1,49601 evra.

 

5.       OBČINSKE TAKSE NA ZEMLJIŠČA

Lansko jesen sprejeti novi zakon o urejanju prostora predvideva novo občinsko takso za nezazidana stavbna zemljišča. Ta bi znašala največ 0,3 evra na kvadratni meter, določale pa jo bodo občine. Za 400 kvadratnih metrov veliko prazno zazidljivo parcelo bi lahko letno plačali 120 evrov novega davka. Zakon stopi v veljavo sredi leta 2018, zato se lahko morebitna obremenitev (vse je namreč v rokah občin) pričakuje v letu 2019 za leto 2018.

 

Kot pojasnjujejo na okoljskem ministrstvu, se taksa ne bo plačevala za vsa nezazidana zemljišča, ampak le za tista, ki so vsaj tri leta že polno komunalno opremljena (in posledično primerna za takojšnjo pozidavo), pa se na njih še ni začela gradnja oziroma ni bilo izdano gradbeno dovoljenje.

 

6.       NUSZ

Država že leta poskuša vpeljati davek na nepremičnine, pa ji ne uspe. Tako še vedno plačujemo nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, ki je bilo nekaj časa zamrznjeno – torej ga občine niso smele spreminjati, od lani pa je spet odmrznjeno. To pomeni, da imajo občine pri oblikovanju NUSZ precej proste roke, spreminjajo lahko tudi odloke.

 

Državni zbor je sicer sprejel zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin, ki je podlaga za nepremičninski davek. Glede na trenutno situacijo, uvedba novega davka še ni predvidena za leto 2018.

 

7.       NAPOTENI DELAVCI IN DELAVCI IZ TUJINE

S 1. januarjem so začela veljati tudi nova pravila na področju napotenih delavcev. Začel se je uporabljati zakon o čezmejnem izvajanju storitev, prav tako se je spremenil del zakona o dohodnini, ki natančneje določa davčno obravnavo krajših napotitev in službenih poti v tujino.

 

Glavne spremembe so:

-          ne bo več časovne razmejitve, kdaj gre za napotitev in kdaj za službeno pot, temveč se bo presojalo na podlagi vsebine – upoštevala se bo registrirana dejavnost podjetja;

-          če bo napotitev trajala nepretrgoma do 30 oziroma 90 dni, se določena povračila stroškov ne bodo vštevala v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja;

-          za napotene delavce pri daljših napotitvah pa je na voljo (ob upoštevanju posebnih pogojev) tudi posebna davčna olajšava v višini 20 odstotkov plače oziroma največ tisoč evrov na mesec za največ pet let v obdobju desetih let od prve napotitve.

 

Spremembe pa bodo tudi pri delavcih, ki iz tujine prihajajo k nam. Po novem se bodo lahko tujci zaposlovali samo za polni delovni čas, lažje bo zaposlovanje tujcev iz tretjih držav v okviru kapitalsko povezanih podjetij, manjše kršitve podjetij pa ne bodo onemogočile zaposlovanja tujcev.

 

8.       DAVČNE BLAGAJNE

Zavezanci, ki so doslej pri davčnem potrjevanju računov prehodno uporabljali vezane knjige računov in podatke davčnemu organu sporočali enkrat na mesec, bodo po predlogu novele zakona o davčnem potrjevanju računov to lahko počeli tudi v prihodnje. Po veljavni ureditvi bi sicer vezane knjige računov ugasnile s koncem leta 2018.

 

9.       ŠTUDENTI

Splošna olajšava za študentsko delo, ki jo je država leta 2012 znižala na 75 odstotkov splošne olajšave, se spet dviguje na 100 odstotkov.

 

10.   DAVČNI POSTOPEK

Spremembe zakona o davčnem postopku prinašajo nekatere poenostavitve v sistemu plačevanja davkov. Med najpomembnejšimi novostmi je možnost plačevanja s plačilnimi in kreditnimi karticami brez provizije pri upravi za javna plačila.

 

Za SPOT svetovanje Koroška: David Valič, Podjetniški center Slovenj Gradec d.o.o.

 

Viri:

https://www.finance.si/8863116/TOP-davcne-novosti-v-letu-2018

http://www.fu.gov.si/